Pri napadu z lažnim predstavljanjem se oseba predstavlja kot nekdo drug, da bi od vas pridobila osebne podatke.
Kako deluje napad z lažnim predstavljanjem
Napadi z lažnim predstavljanjem običajno potekajo prek e-pošte, oglasov ali spletnih mest, podobnih tistim, ki jih že uporabljate. Prejmete lahko na primer e-poštno sporočilo, ki je videti, kot da ga je poslala vaša banka, in vas v njem poziva, da potrdite številko bančnega računa.
Podatki, ki jih morda zahtevajo spletna mesta z lažnim predstavljanjem:
- uporabniška imena in gesla,
- EMŠO,
- številke bančnih računov,
- kode PIN,
- številke kreditnih kartic,
- materin dekliški priimek,
- vaš rojstni dan.
Prijava spletnih mest z lažnim predstavljanjem
Prijava spletnih mest z lažnim predstavljanjem, ki ste jih našli v spletuČe menite, da ste našli spletno mesto z lažnim predstavljanjem, ga prijavite.
Če se je spletno mesto z lažnim predstavljanjem pojavilo kot sponzorirana povezava na strani z rezultati iskanja, prijavite spletno mesto tako, da se obrnete na AdWords.
Preberite več o izogibanju goljufijam, povezanim z Googlom, in prijavi goljufij.
Izogibanje napadom z lažnim predstavljanjem
Bodite previdni vsakič, ko vam kakšno spletno mesto pošlje sporočilo, v katerem vas prosi za osebne podatke. Če prejmete takšno sporočilo, ne navedite zahtevanih podatkov, dokler ne potrdite, da je zadevno spletno mesto pristno. Če je mogoče, odprite spletno mesto v drugem oknu, namesto da kliknete povezavo v e-poštnem sporočilu.
Google ne pošilja neželenih sporočil s pozivi k razkrivanju gesel ali osebnih podatkov.