Lastništvo za objavo: standardiziranje videoposnetkov z več glasbenimi deli

Videoposnetki v YouTubu lahko vsebujejo več glasbenih del. To se lahko zgodi v različnih primerih, denimo v videoposnetkih, ki vsebujejo tako imenovane »kolaže skladb«. Zaradi števila zvočnih posnetkov in/ali skladb, ki si lastijo pravice zanje, lahko ti videoposnetki privedejo do zapletenih scenarijev glede lastništva.  Če je glasbenih del več, je pomembno, da partnerski izdajatelji natančno predstavljajo svoje lastniške deleže. Pod to pogosto spadajo trije glavni scenariji, vsak s svojimi najboljšimi postopki za zahtevke založnikov:

Glavni seznami predvajanja v enem videoposnetku (pogosto zamenjani za »kolaž«)

V teh videoposnetkih zvok sestavlja več posameznih glasbenih del (običajno celotne skladbe), ki so predvajana eno za drugim, da se ustvari seznam predvajanja v enem samem videoposnetku. Pogosto si pravice za vsako skladbo v videoposnetku lasti posebno sredstvo zvočnega posnetka.

V teh primerih so podprti običajni postopki zahtevanja/povezovanja:

1. Založniki naj svoje deleže skladbe kot običajno povežejo s katerim koli sredstvom zvočnega posnetka, ki zahteva pravice za videoposnetek.
2. Če ustrezni zvočni posnetki ne zahtevajo pravic za zadevni videoposnetek, naj partnerski izdajatelj sodeluje neposredno s partnerjem, ki upravlja zvočni posnetek, in naj ta partner zahteva pravice za videoposnetek z ustreznim sredstvom.

Upoštevajte, da ti videoposnetki niso kolaži, čeprav imajo podobne značilnosti.

Videoposnetek s samo spletnim zahtevkom, brez (ali z napačnim) ZP/GV/UP

Zvok v teh videoposnetkih sestavljajo združene, toda različne skladbe (npr. uporabnik poje »a cappella« in nemoteno prehaja med skladbami, kot pri »kolažu«). Morda boste opazili, da si partnerske založbe včasih lastijo pravice za te videoposnetke s sredstvi zvočnega posnetka za uradni glavni posnetek, čeprav v videoposnetku niso uporabljeni glavni posnetki. Takšen pristop ni pravilen.

1. Založniki naj najprej poiščejo obstoječa sredstva zvočnega posnetka, ki predstavljajo celoten kolaž, ki ga vsebuje videoposnetek (tj. eno samo sredstvo za vsa glasbena dela, ki jih izvaja izvajalec v videoposnetku). Če ga najdete, nadaljujte na naslednji razdelek (»Kolaž s pripadajočim ZP/GV/UP«).
2. Če ne najdete zvočnega posnetka, ki bi predstavljal kolaž, lahko s sredstvi deleža skladbe neposredno zahtevate pravice za videoposnetek in izplačilo bo sorazmerno porazdeljeno glede na število zahtevkov za skladbo, ustvarjenih za videoposnetek. Če založnik upravlja več skladb v kolažu, mora za vsako ustvariti zahtevek.
3. Pomembno je, da zahtevate, da lastniki zvočnih posnetkov, ki se ne nanašajo samo na spletni zahtevek za kolaž, odstranijo svoje zahtevke. Če je pravice za priredbo priljubljene skladbe zahtevalo uradno glavno sredstvo zvočnega posnetka za to skladbo, naj partnerski izdajatelj zahteva, da založba umakne ta zahtevek.

Podobno kot pri prejšnjem primeru ti videoposnetki niso nujno »kolaži« in podprti so običajni postopki zahtevanja/povezovanja.

Kolaž s pripadajočim ZP/GV/UP

V teh primerih si pravice za videoposnetek lasti posamezen zvočni posnetek/glasbeni videoposnetek/umetniški posnetek, ki predstavlja celoten kolaž in vsa dela v njem. Če več izdajateljev poskuša vdelati svoje lastne skladbe v zvočne posnetke teh videoposnetkov, bo prišlo do spora, saj sredstvo, ki si lasti pravice za videoposnetek, dejansko predstavlja več glasbenih del. Izdajatelji naj sodelujejo, da bodo lastništva natančno predstavljena, vendar pa lahko postopek pospešijo tudi s spodnjim potekom dela:

1. Partnerski izdajatelj poišče sredstvo zvočnega posnetka za zadevni kolaž in posluša kolaž ter pri tem opredeli skupno število predstavljenih skladb. Opomba: pri uporabi tega pristopa ni omenjeno, koliko krat se skladba ponovi in kakšna je dolžina uporabljene skladbe – omenjeno je samo skupno število različnih skladb.
2. Partner nato namesto uporabe obstoječega sredstva deleža skladbe za predstavljeno skladbo ustvari novo sredstvo deleža skladbe za kolaž.
3.  Izdajatelj izračuna svoj odstotek lastništva tako, da svoj odstotek lastništva posamezne skladbe pomnoži s številom 1, deljenim s številom skladb v kolažu.

Primer:

• Skladbo »Kolaž skladb« predstavlja sredstvo zvočnega posnetka »Medley-SR-Asset«. Kolaž skladb sestavljajo 4 različne skladbe – »Skladba 1«, »Skladba 2« itd.
• Založnik A zagotavlja licenciranje za izvajanje za 40 % Skladbe 1 in 20 % Skladbe 2 po vsem svetu.
• Založnik A poišče sredstvo Medley-SR-Asset in posluša referenčno datoteko. Ugotovijo, da kolaž vsebuje 4 skladbe (»Skladba 1«, »Skladba 2« itd.). 1 deljeno s 4 = 0,25, kar pomeni, da vsaka skladba predstavlja 25 % kolaža.
• Založnik A nato ustvari novo sredstvo deleža skladbe, ki predstavlja njegov enoličen prispevek h kolažu – »Medley-Composition-Asset«. Bistvenega pomena je, da se to sredstvo razlikuje od založnikovih obstoječih sredstev deleža skladbe za Skladbo 1 in Skladbo 2.
• Ker lahko založnik A licencira 40 % Skladbe 1 in 20 % Skladbe 2, bo njegov delež lastništva novega sredstva deleža kolaža skladb: (40 % lastništva * 25 % kolaža) + (20 % lastništva * 25 % kolaža) = 15 %
• Založnik A vdela sredstvo Medley-Composition-Asset v sredstvo Medley-SR-Asset.